Veter s Planine nosi pozdrav

Vsa v soncu žariš, Planina mogočna, 

me kličeš in vabiš v svoje naročje …

Tako je bilo tudi v drugi polovici prejšnjega stoletja, ko je z mladimi prijatelji začel zahajati na Planino Štefan Lavriša. Bilo mu je okrog trideset let, poln elana in moči je skupaj s prijatelji »osvajal« Veliko planino. Povsod so ga dobro poznali in dobil je v najem Pogačarjevo bajto na Velikem stanu. Tudi njega so nekateri poznali le pod imenom Pogačarjev Štefan. Pri njem so se zbirale bajtarske drušne, družabnost in prijateljstvo je vezalo te najemnike koč, bajtarje. Konci tedna so bili zanimivi za vse, ki so prihajali od vse povsod, da si naberejo moči za naslednji teden, za delo v dolini.

Štefan Lavriša
1928 - 2018

Za novo leto 1961 je bil za župana bajtarjev s strani starejših bajtarjev, določen Štefan, za župnika Herman in kulturnika Oblak. Pričelo se je živahnejše življenje, več stikov med bajtarji in vse mogoče, tudi koledovanje so začeli to leto. Pet let je bil naš Štefan župan. A tudi kasneje je vedno pomagal vsakemu pri popravilu koče, nošenju iz doline in svetoval to in ono, kar je bilo potrebno. Vedno je bil šegav, takega smo poznali in vzljubili. Radi smo se ustavljali pri njegovi bajti. V obdobju njegovega vodenja bajtarjev, je bil speljan prvi smuk za 1. maj leta 1965. Revija Tovariš je o tem pisala, kot o Veliki smučariji na veliki bajtariji in v podnaslovu Velika Bajtarija je država tistih, ki se tikajo z naravo; vlada pa jim Štefan in nekaj policajev. Ta tradicija se ohranja še danes. Prav tako kuhanje golaža v oktobru. Leta 1972, ko je na Planino začel zahajati tudi z ženo Nado, ji pomagati, ko je bila oskrbnica Jarškega doma na Mali planini, smo se vsi radi družili tudi v tem domu. Več kot 50 let je obiskoval Planino. Bilo je obdobje, celih 26 let, ko ni izpustil nobene nedelje, da ne bi bil gor. Samo štirikrat je manjkal.
Tudi kasneje, ko so se nabirala leta, ki niso več dovoljevala hoje, se je z ženo Nado rad pripeljal, saj do Marjaninih njiv. Podebatiral s pastirji ali mimoidočimi. Tako je bilo tudi v nedeljo, 22. aprila letos, ko sva se zadnjič srečala.

Ob obiskih v njegovem domu v Utiku, je vedno povedal, da ne more gledati na Planino, zre pa v naš Triglav, ki se lepo vidi z njihove terase.
Z obiskom Velike planine, županovanjem in življenjem bajtarjev na tej planini, je veliko doprinesel, da se je bajtarstvo ohranjalo skozi desetletja.

Prijatelj Štefan!
Pokončno si prenašal častitljiva leta življenja, dočakal januarja 90 let. Zdaj odšel si tja, kjer stanuje tišina, a ostajaš v naših srcih in dragocenih spominih.

Hvala Ti za Tvoje dragoceno dolgoletno prijateljstvo!

Vsem domačim, posebno družini in ženi Nadi, izrekam iskreno sožalje v imenu bajtarjev PD »Bajtar« Velika planina in v svojem imenu.

Vsako slovo je težko, a premišljujte le o svetlih trenutkih in se jih radi spomnite.

Veter s Planine, pa naj mu nosi pozdrave …

Helena Plahuta 

Vodice, 30. maj 2018