Menina v pomladni preobleki

Helena Plahuta: Prijatelja sta me povabila, da se jim pridružim na pohodu na Menino.

Zbrali smo se na Črnivcu (902 m), popili jutranjo kavico, pojedli sladico in se napotili naprej do Gornjega Grada, kjer smo na parkirišču pustili svoje jeklene konjičke. Bilo nas je 21, kar lepa skupina. Odločili smo se za pot mimo Semprimožnika. Vodila nas je čez gozd, sem in tja je bilo še nekaj snega, a pot ni bila naporna.
Malo pod vrhom nas je pozdravila »Kopalnica«, kjer je bilo nekaj snega v globeli. Travnik na Menini pa je bil delno zasnežen, brezen in korit se ni videlo, delno pa poln pomladnega žafrana in teloha. Cvetje se je razkazovalo v vsej svoji lepoti!

Oni, ki so stopali hitreje, seveda so bili eni med njimi skoraj polovico mlajši od mene, so hitro osvojili vrh Špica (1499 m) in se potem spustili do Doma na Menini planini ( 1453 m). Razgled, ki je sicer čudovit, je motila megla v Grintovcih.Sama sem po tej dobro markirani poti rabila za pristop 3 ure in pol. Pol ure več, kot kažejo smerokazi.

Malica, klepet, fotografiranje in spet je bilo treba pot pod noge, saj je začelo deževati. Pa ni bilo hudo, smo jo kar dobro odnesli. Kmalu smo zapustili zasnežene predele in se po gozdnatem pobočju spuščali nazaj v Gornji Grad.
Eni so se odločili za takojšnjo pot domov, drugi smo se ustavili še na Črnivcu, kjer nam je vsem prijalo dobro kosilo.

Hvala, draga Jana, za povabilo in dobro vodenje izleta.