Veter se igra z listi dreves in postilja planino, pripravlja jo za zimo. V naša srca pa lega bolečina ob izgubi dragega prijatelja.
V soboto, 28. oktobra, je za vedno odšel Lojze Menegalija (1938-2017).
Rodil se je 19. junija 1938 v številni družini, v Štangarskih poljanah pri Litiji. Že mlad se je podal na našo Veliko planino in osvojila ga je, prav tako kot njegovo dekle in kasneje ženo Lojzko. Že v letu 1972 je postal bajtar, najel je Pernetovo bajto v Velikem Stanu. Bajta stoji na vzhodni strani kapele. Pozitivno naravnan je hitro dobil bajtarje, ki so že prej imeli bajte in se pridružil njihovim bajtarskim drušnam. Postal je bajtarski gospodar, skrbel je za vse potrebno pri naših prireditvah. Bajtarski prapor je varoval in skrbel zanj, vseskozi.
Leta 2000 je bil tudi župan bajtarjev in ob 70-letnici bajtarstva to dobro organiziral. Bajtarsko nošo je z veseljem nosil na vseh prireditvah, bil je kanonik, pa kaplan … Udeleževal se je smučanja po starem in opravljal skupaj z ostalim »farovžem« bajtarske krste. Kar nemogoče se je zdelo, da bi bila kakšna prireditev brez njega.
Bil je med pobudniki za ponovno postavitev kapele Marije Snežne. Bajtarji so napravili izkop temeljev za postavitev kapele, jih zabetonirali in s kamenjem sezidali dobre pol metra zidu, na katerem stoji leseni del kapelice. Sodeloval je tudi pri delu na Kokrskem sedlu, obnovi Peskarjeve bajte in še bi lahko naštevali.
Za svoje požrtvovalno delo je dobil posebno zahvalo in priznanje iz rok nadškofa dr. Alojzija Šuštarja, ob otvoritvi kapele v letu 1988.
Vestno je skrbel za bajtarske značke, njihovo izdelavo in vodil seznam.
Tudi sam je prejel mnoga priznanja in zlato bajtarsko značko z diamantom, za svoje nesebično delo v društvu.
Med bajtarje sta z ženo pripeljala tudi sina Miha.
Na izletih in pohodih nas je vedno razveseljeval s svojimi domislicami in šalami.
Tudi ob podajanju poročil na OZ društva je donel njegov šaljivi ton.
Pernetova koča, njegov velikoplaninski dom, pa je vedno sprejemala vse nas, ki smo prihajali iz vseh koncev naše Slovenije. Vedno smo bili v njegovi družini lepo sprejeti. Zelo dobro se je razumel tudi s kmetom, katerega kočo je imel in pomagal na njihovi kmetiji, če je bilo potrebno.
Zadnje čase, ga je pestila bolezen, a jo je hrabro prenašal. Še prvega maja letos je bil na turnem smuku.
Lojze zdaj odhaja v zgornje dvore, po plačilo za svoje življenje in plemenita dejanja. Vsako slovo je težko, a vendar se moramo zavedati, da smo bili srečni, ker smo živeli z njim in okušali prelesti naše lepe Velike planine.
Ohranjal je bajtarsko življenje, običaje in se po njih ravnal ves čas. Hvala mu!
Ostajajo neprecenljivi spomini, ki jih bomo hranili v svojih srcih.
Naj mu bo lahka slovenska zemlja, ki jo je nadvse ljubil.
Iskreno sožalje vsem domačim v imenu bajtarjev PD Bajtar Velika planina in v svojem imenu.
Lojze, ne bomo Te pozabili!
Od njega se bomo poslovili v petek, 3. novembra 2017 ob 15. uri, iz vežice sv. Nikolaja na Plečnikovih Žalah v Ljubljani.
Helena Plahuta
Ni komentarjev:
Objavite komentar