Skozi snežno odejo
žafrani si utirajo pot.
Ko ravno zadihajo,
spet pade nov sneg.
Narava kot življenje
prepleta se vse dni.
Komaj malo si oddahneš,
spet kaj te doleti.
Sonce poljubi zemljo,
žafrane snega osvobodi.
Kot oni, tudi človek
vedno se sonca razveseli.
Ni komentarjev:
Objavite komentar