Za oknom

Na Veliki planini

veter veje okrog koče,

kot da otožno joče

za njimi, ki so odšli.

Starka s koso

zbira svojo posadko,

ne vpraša nikogar,

če je za stvar. 

Veter joče za njimi,

pometa po poteh,

po katerih so hodili,

saj Planino so ljubili.

Tiho poje pesem

preko planjav,

beli kristali tkejo
odejo spominov.

5. marec 2016 

Helena Plahuta