Velika planina v odsevu časa

Vilko Rifel
Studio Dataprint, 2010/2014
ISBN 9619177932, 9789619177938
256 strani

UVOD

Kraška planota nad dolinami Kamniške Bistrice, Črne, Volovljeka, Brložnice, Konjske doline in Lučke Bele, ki je znana pod skupnim imenom Velika planina, leži na nadmorski višini med 1400 in 1668 m. Tam kjer se danes razprostirajo pašniki, se je pred davnimi časi širil strnjen mešani gozd. Debelejša plast zemlje, ki prekriva obširno planoto, je nastala s preperevanjem wengenskih skladov, ki sestavljajo vrhnjo geološko plast. Ta prst je precej glinena in dolgo ohranja vlago tudi v bolj sušnih poletnih mesecih. Prepustna apnenčasta sestava tal pa je kriva, da na planini občutno primanjkuje naravnih izvirov vode. Planina je ena največjih pri nas, saj meri 1070 ha - s planinami Velika (okoli 557 ha), Mala skupaj s planino Kisovec (okoli 203 ha), Gojška skupaj z Marjaninimi Njivami (okoli 220 ha), Dol (okoli 50 ha) in Konjščica (okoli 40 ha). Velika, Mala in Gojška planina so edine planine pri nas, kjer vsak kmet, ki ima pašno pravico, pase sam svojo živino ali pa najame pastirja. Po znanih podatkih iz leta 1830 se je na velikoplaninskih pašnikih paslo kar 3325 glav živine, od tega 182 konj, 1507 glav govedi, 1136 ovac in 500 prašičev, ki so bili last 333 kmetov. V

obdobju pred drugo svetovno vojno se je na Veliki planini paslo tudi do 318 glav živine in pa razmeroma veliko število ovac. Največje število pasoče se živine na Velikem Stanu v obdobju med obema vojnama je bilo okoli leta 1925, ko je bilo na paši kar 484 glav živine ter 297 ovac. Sedaj se na vseh omenjenih planinah pase približno 830 glav živine, od tega na Veliki planini 340, na Mali 184, na Gojški 230, na Dolu 69 glav živine. 

Velika planina se torej ponaša z dolgo pastirsko tradicijo in s prenekatero naravno znamenitostjo, ki si jo lahko ogleda obiskovalec. Kaj pa nam ponuja ta naravni biser, ki mu v evropskem prostoru ni enakega, se prebivalci, živeči pod njenim vznožjem, in pašni upravičenci, zlasti pa tisti, ki imajo v rokah niti razvoja kamniškega turizma, premalo zavedamo. Kako negujemo ta naravni biser, odseva današnji videz Velike planine. Zato bi bralca rad popeljal skozi zgodovino razvoja pastirske tradicije na planini, kar je tudi poglavitni razlog, da velja ohraniti neokrnjenost in prvobitnost Velike planine, predvsem pa njeno kulturno in arhitekturno dediščino za zanamce ...