ponedeljek, 14. junij 1976

Strela je ubila družinskega očeta

Katastrofa pri nabiranju zelišč na Veliki planini

Kamnik, 13. junija 1936

Že nekoliko dni divjajo vsako popoldne v kamniški okolici hude nevihte in ne mine dan, da ne bi tu ali tam nevihte povzročila večjo škodo. Tudi včeraj popoldne so se pričeli zbirati težki oblaki in okrog 17. se je vlila silna ploha s točo.

Popoldne je odšel bajtar Ramšak (Romšak) iz Podstudenca pri Črni s svojim 12-letnim sinom na Veliko planino nabirat zelišča in mah, kar je potem običajno prodajal v Kamniku. Nabrala sta že skoraj poln koš zelišč, ko se je nad Veternico — tako se imenuje kraj na Veliki planini — ulila silna ploha s točo. Med grmenjem in treskanjem je Ramšak dejal sinu, naj mu pomaga zadeti koš na rame, kar je sin tudi storil. V tem hipu se je pa zabliskalo in treščilo je v Ramšaka. Silen zračni pritisk je obenem vrgel njegovega sina več metrov daleč in je nezavesten obležal. Ko se je čez čas zavedel, je začel iskati očeta, katerega je našel nekaj metrov stran, vsega ožganega mrtvega.

Deček je hotel oditi domov, da obvesti o nesreči domače, zgrešil je pa pot in odšel v napačno smer proti Dolu. Tam je srečal nekega turista, kateremu je povedal, kaj se je zgodilo, na kar sta se vrnila nazaj k mrtvemu očetu. Ta je ležal na trebuhu. Vsa obleka na njeni je zgorela, na levi strani je bil močno opečen in je imel večjo rano na levih sencih. Strela mu je sezula čevelj z leve noge, katerega so našli 12 korakov stran. Poleg mrtveca je bila v zemlji za klobuk velika luknja, ki jo je izdolbla strela.

Turist in Ramšakov sin sta nato odhitela v dolino, da uredita vse potrebno za prenos pokojnega.

Ramšak je bil star 36 let. Bil je oče šestih otrok in je preživljal sebe in družino zgolj z nabiranjem raznih zdravilnih zelišč. Zaslužil je tako po 8 Din dnevno. Zdaj je nesrečna družina še to izgubila z rednlkom. Nevihta je isti dan ubila tudi kravo posestniku Lovrencu Sušniku na Gozdu, a v Gornjem gradu je treščila v samotno cerkvico, ki so jo kmetje imenovali Štajngrob. Bila je podružnica gornjegrajske cerkve. Cerkvica je bila znamenita zaradi svojih lepih starinska slik in fresk. Pogorela je do tal.

Jutro, 14. junij 1936

Ni komentarjev:

Objavite komentar